O hiši
Kjer se prepletajo narava, avantura in nepozabni trenutki.
RIBIŠKA HIŠA
Fotografija obiska
Prostor skupnosti, dediščine
in muharjenja
V idilični vasici Kal-Koritnica, le nekaj minut od Bovca, je dolga leta sameval dotrajan in potresno poškodovan objekt nekdanje vaške mlekarne. Prostor je nekoč predstavljal pomembno zbirališče lokalnih kmetov, kjer se je zbiralo mleko za nadaljnjo predelavo in oddajo. Čeprav se je mlekarska dejavnost skozi leta zmanjšala, je vas ohranila močno živinorejsko tradicijo. Danes v kraju še vedno delujejo večje kmetije, ki mleko predelujejo v domače sirarske izdelke, okoliška krajina pa ostaja tesno povezana z naravo, pašništvom in tradicijo.
Ker je bil objekt zaradi dotrajanosti predviden za rušenje, bi vas izgubila pomemben prostor druženja in skupnostnega življenja. Občina Bovec in Krajevna skupnost Kal-Koritnica sta zato združili moči ter pripravili projekt za prenovo in novo vsebinsko zasnovo objekta. S pomočjo sredstev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Republike Slovenije je na mestu nekdanje mlekarne nastala sodobna Ribiška hiša.
Danes objekt predstavlja pomembno stičišče lokalne skupnosti in obiskovalcev. V zgornjem nadstropju se nahaja večnamenski prostor za srečanja krajanov, delavnice, izobraževanja, kulturne dogodke in različne aktivnosti, ki ohranjajo povezanost vaškega jedra.
Posebno mesto pa zavzema pritličje objekta, kjer deluje Interpretacijsko središče za muharjenje Zgornjega Posočja »Ujemi in spusti«. Središče obiskovalcem na sodoben in interaktiven način približa svet muharjenja, ribolova in bogate naravne dediščine reke Soče. Muharjenje je namreč edini dovoljeni način ribolova na Soči, temelji pa na spoštovanju narave in načelu »ujemi in spusti«.
Razstava predstavlja življenje v reki Soči, sladkovodne ribje vrste zgornjega toka ter dve največji naravni posebnosti območja – soško postrv in lipana. Obiskovalci lahko spoznajo tehnike muharjenja, si ogledajo interaktivne vsebine ter se tudi sami preizkusijo v simulaciji ribolova v posebnem vadbenem tolmunu.
“
Muharjenje je edini dovoljeni način ribolova, s katerim ribič skuša preslepiti ribo, tako da ji na trnek ponudi navezano muho, ki posnema muho oz. žuželko v naravi. Večina ribičev lovi po režimu Ujemi in spusti…ribo ribič ujame, ji da poljubček in hitro spusti nazaj v reko. Tako je ime tudi našemu Interpretacijskemu središču Ujemi in spusti.
KATJA MRAKIČ
Lokalni vodnik po Bovcu
“
Dogodki
Ponudba v Ribiški hiši združuje razstavo, film, učno pot in interaktivne aktivnosti za otroke ter odrasle.
01
Ogled filma o znamenitostih v bližini Ribiške hiše
Obiskovalci si lahko ogledajo predstavitveni film o znamenitostih v okolici Ribiške hiše, med katerimi so pokopališče iz 1. svetovne vojne, žičnica Golobar in trdnjava Kluže.
02
Interaktivna razstava o muharjenju
Sodobno zasnovana razstava obiskovalcem približa svet muharjenja, ribolova in življenja ob reki Soči skozi interaktivne vsebine in predstavitve.
Posebno mesto pa zavzema pritličje objekta, kjer deluje Interpretacijsko središče za muharjenje Zgornjega Posočja »Ujemi in spusti«. Središče obiskovalcem na sodoben in interaktiven način približa svet muharjenja, ribolova in bogate naravne dediščine reke Soče. Muharjenje je namreč edini dovoljeni način ribolova na Soči, temelji pa na spoštovanju narave in načelu »ujemi in spusti«.
Razstava predstavlja življenje v reki Soči, sladkovodne ribje vrste zgornjega toka ter dve največji naravni posebnosti območja – soško postrv in lipana. Obiskovalci lahko spoznajo tehnike muharjenja, si ogledajo interaktivne vsebine ter se tudi sami preizkusijo v simulaciji ribolova v posebnem vadbenem tolmunu.
Ribiška hiša pred/potem
Ribe v našem ribniku
Soška postrv
Glede na zunanji izgled – fenotip postrvi in tudi glede na genetsko sliko ločimo dva tipa soške postrvi. Postrvi tipa Zadlaščica imajo značilno marmoriranost telesa, na kateri je redko prisotna rdeča obarvanost. Postrvi tipa Idrijca pa imajo poleg značilne marmoriranosti prisotno tudi rdečo obarvanost v obliki peg in pik, najpogosteje na liniji pobočnice.
Jadranski lipan
Lipan se hrani s talno hrano in vodnimi žuželkami, včasih tudi z zarodom drugih rib. Drsti se od srede marca do začetka maja. Pri nas lipan doseže velikosti do 60 centimetrov in teže do 2 kilogramov. V pritokih rek ga redko dobimo.
Invalidom prijazen objekt
Objekt je prejemnik certifikata Invalidom prijazen objekt s strani Zavoda Premiki.